O knjižnici
OPAC - katalog šolske knjižnice
Preko spodnje povezave lahko dostopate do gradiv šolske knjižnice:
Digitalna knjižnica Slovenije
Šolska knjižnica
Knjiga je medij, ki lahko
nagovori vsakega
posameznika
in mu pomaga sestavljati podobo sveta.
(Hanuš)
Otroci pričakujejo od svojih učiteljev, da znajo več kot oni in da jim znajo pomagati pri pridobivanju novega znanja. Pričakujejo, da knjižničarji poznajo knjige in da vedo, katero knjigo bi bilo vredno prebrati sedaj, danes. Pričakujejo, da jih odrasli, ki so odgovorni zanje, znajo popeljati tja, kamor sami še ne zmorejo… Kar zares pričakujejo od odraslih strokovnjakov, je usmerjanje h knjigam, na katere ne bi nikdar pomislili, za katere niso še nikdar slišali: skratka h knjigam, ki na prvi pogled niso tako privlačne in bi jih prav verjetno spregledali.
Aidan Chambers : Ustvarjanje bralcev
Poslanstvo šolske knjižnice
Šolska knjižnica je sestavni
|
del celotnega vzgojno-izobraževalnega
|
Šolska knjižnica s svojo dejavnostjo podpira uporabo knjig in drugih informacijskih virov, leposlovnih in strokovnih, tiskanih in elektronskih, dostopnih in oddaljenih. Ta gradiva dopolnjujejo in bogatijo učbenike, učno gradivo in metode dela. S tem prispeva k informacijskemu opismenjevanju učencev in njihovemu navajanju na vseživljensko učenje.
Šolska knjižnica nudi storitve za učenje, knjige in druge vire, ki omogočajo članom šolske skupnosti, da postanejo kritični misleci in učinkoviti uporabniki informacij različnih oblik, formatov in na različnih nosilcih.
Kažipot po knjižnici
V knjižnicah se ni tako težko znajti, saj zanje velja, da morajo biti urejene. Urejene pa so po enotnih, mednarodno sprejetih načelih. Naj si bo v Zagorju, Ljubljani ali Parizu – do želenega gradiva lahko pridemo po jasno označenih poteh. In tako kot je za varno pot od doma do šole dobro poznati prometne znake, vodi zanesljiva pot do informacij prek dogovorjenih knjižničnih oznak.
Gradivo v naši knjižnici
• V knjižnici prevladuje knjižno gradivo: – knjige (leposlovje in strokovna literatura), – referenčno gradivo (enciklopedije, leksikoni, slovarji, učbeniki, priročniki, atlasi) – knjižnega gradiva je okoli 15 000 enot. • Periodika:
MLADINSKI TISIK | VZGOJA, ŠOLSTVO | KNJIŽNJIČARSTVO |
Ciciban Cicido National geographic junior PIL PIL plus Proteus National geografic TIM Življenje in tehnika Šport mladih Lovec Svet in ljudje Gea | Didakta Educa Otrok in družina Razredni pouk Vzgojiteljica Vzgoja in izobraževanje Vzgoja Šolski razgledi Šolsko svetovalno delo Delo Preverjanje in ocenjevanje | Šolska knjižnica |
ZGODOVINA, GEOGRAFIJA | TEHNIKA | NARAVOSLOVJE |
Zgodovina v šoli Geografija v šoli Geografski obzornik | Življenje in tehnika TIM | Lovec National Geografic Naravoslovna solnica Biologija v šoli Kemija v šoli Gea |
MATEMATIKA, FIZIKA | LIKOVNA IN GLASBENA VZGOJA | JEZIKI, LITERATURA |
Obzornik za matematiko in fiziko Matematika v šoli Presek | Likovna vzgoja Likovni svet Glasba v šoli | Slovenščina v šoli |
ŠPORT, ŠAH | ||
Športnik Šport mladih Informator Šahovski vestnik |
• Več kot 4196 učbenikov iz učbeniškega sklada.
• Neknjižno gradivo: – video kasete, – DVD enote, – zvočne kasete, – CD plošče, – računalniške datoteke, – projicirno gradivo, – kartografsko gradivo, – muzikalije, – učila in igrače Knjižnična gradiva je mogoče pregledovati v računalniškem katalogu OPAC/Cobiss. Knjižnično gradivo je postavljeno v prostem pristopu, kar pomeni, da lahko svobodno prelistavate po mili volji. Pomeni pa tudi, da morate biti pri iskanju želenega gradiva informacij čim bolj samostojni. Včasih se morda ne boste dobro znašli. Iz večine takih zagat si boste zlahka pomagali z informacijskimi viri, sicer pa se za pomoč lahko vedno obrnete na knjižničarko. Nanjo se v podobnih primerih obračajo tudi učitelji, zato naj vam ne bo nerodno vprašati karkoli.
Književna dela
V knjižnici so književna dela razvrščena glede na to, kateri starostni stopnji so namenjena. Gradivo je postavljeno po treh starostnih stopnjah, in sicer: Leposlovne knjige (zgodbe, pesmi, romani, pravljice, dramska dela) so v knjižnici postavljene po naslednjih starostnih stopnjah: |
C – cicibaniProstor s to oznako je namenjen najmlajšim. Ime so si knjižničarji sposodili v Zupančičevih pesmih o ‘cicibanu’, iz katerih veje navdušenje nad otroško radovednostjo. V tako označenem prostoru bo največ zanimivega za najmlajše (1. – 3. razred). Tu bodo našli pravljice, domišljijske in poučne zgodbe z vseh svetov. | |
P – pionirji Starejši (4. – 6.razred) boste verjetno raje posegali po delih, ki govorijo o vaših vrstnikih. Tu najdete pustolovske zgodbe, dekliške in fantovske doživljaje ter zgodbe s severnih in južnih vetrov. |
|
M – mladinciKnjiževna dela pod to oznako so namenjena najbolj izkušenim bralcem (7. – 9. razred). Oznaka pomeni, da smo na dobri poti k odraščanju. Poleg mordamanj privlačnih del, ki govorijo o mladosti preteklih generacij, najdete z malo truda tudi zaplete in razplete sodobnih življenjskih zgodb. Izbirate lahko med ljubezenskimi, avanturističnimi, znanstveno-fantastičnimi in drugimi romani, med tenkočutnimi orisi človekovih iskanj, med dnevniki ali zanimivimi potopisi. | |
L – ljudsko slovstvo (pravljice) |
Leposlovje je ločeno tudi glede na zvrst: poezija, dramatika, proza. IN ŠE POSEBNE OZNAKE NA GRADIVU:
Rdeč trak = knjiga je pisana z velikimi tiskanimi črkami |
Rumen trak = poezija |
Moder trak = ljudsko slovstvo |
Strokovno za mladino
Kadar pa nismo razpoloženi za pravljice in pripovedke, pesmi ali romane, temveč si želimo zvedeti kaj novega s posameznega predmetnega področja, bomo morali stopiti k policam s strokovnim in poljudnoznanstvenim gradivom. Strokovne knjige so na primer enciklopedije, slovarji, leksikoni, priročniki, knjige o živalih, o oblačilih, o rastlinah, o okolju, o zdravilnih zeliščih, o državah, o zgodovini, o denarju in še in še. Gradivo je tu razvrščeno po posameznih področjih človeškega znanja, na 10 glavnih skupin, ki so označene s števili od O do 9. Tem oznakam pravimo vrstici UDK.
UDK = Univerzalna Decimalna Klasifikacija
Pravimo, da je razvrstitev univerzalna, ker obsega celotno področje človeškega znanja.
Decimalna pa je zato, ker uporablja za svojo zgradbo desetinsko delitev (npr.: 5 matematika in naravoslovne vede; 51 matematika, 52 astronomija, 53 – fizika 511 – teorija števil, 512algebra, 513 – geometrija V šolski knjižnici se lahko kar dobro znajdete, če se držite prvega ali prvih dveh vrstilcev. In ni jih treba poznati na pamet, saj je v knjižnici na vidnem mestu podobna tabla kot tale:
0 | 1 | 2 |
Splošno | Filozofija, Psihologija | Religija, Teologija |
Biografije, knjižnice, muzeji, periodika, računalništvo, slovarji |
Filozofija, psihologija, astrologija, etika | Biblija, krščanstvo, svetovna verstv |
3 | 5 | 6 |
Družbene vede | Naravoslovne vede. Matematika | Uporabne vede. Medicina |
Gospodarstvo, izobraževanje, politika, pravo, bonton, šege in običaji |
Ekologija, matematika, astronomija, fizika, kemija, biologija, rastlinstvo, živalstvo |
Medicina, tehnika, gospodinjstvo, poslovanje, promet |
7 | 8 | 9 |
Umetnosti. Zabava. Šport | Jeziki. Jezikoslovje. Književnost | Geografija. Biografija. Zgodovina |
Arhitektura, film, fotografija, glasba, gledališče, ples, slikarstvo |
Slovarji, književna teorija … | Arheologija, atlasi, življenjepisi, geografija, zgodovina, zemljevidi |
Po tem sistemu je postavljeno tudi gradivo za učitelje. Verjetno ste opazili, da ni vrstilca z oznako 4. A v resnici ni spuščen, rezerviran je namreč za znanstvena področja, ki se bodo šele razvila.
Vloga knjižnice v prihodnosti
Knjižnica naj ostane kraj, kjer otrok spoznava skrivnosti branja, se prebija skozi prve besede in si ustvarja svojo lastno domišljijo; knjižnica naj bo prostor, kjer učenci bogatijo svojega duha in vzljubijo knjigo; naj bo prostor, kjer bomo »čvekali« v nedogled o naših knjižnih pa tudi neknjižnih pustolovščinah; naj bo prostor, kjer se bodo dogajale prijetne stvari – tiste, ki jih počnemo z veseljem; prostor, kjer bodo otroci lahko odigrali svojo prvo življenjsko vlogo; prostor, kjer bodo dramatizirali, uprizarjali, risali, pisali in na vse možne načine ustvarjali; prostor, kjer bodo zanimive učne ure potekale v medsebojnem sodelovanju knjižničarja in učitelja, prostor, kjer bomo kovali »strašne« načrte, prostor glasbe in melodije, ki bo prihajala iz otroških src….
Delo knjižničarja je zahtevno in odgovorno delo. Nekje prebrani misli pa trdno verjamem: »Zaljubi se v svoje delo in srečen boš vse življenje.«
Knjižničarka Romana Poglajen
Zanimive in koristne povezave
KORISTNE POVEZAVE
• BIBLOS (http://www.biblos.si/lib/)
• E-knjiga (http://www.e-knjiga.si/)
• E-knjige (http://www.elektronske-knjige.si/)
• E-pravljice (http://www.epravljice.si/)
• E-preberi (http://www.e-preberi.si/)
• TRAFIKA (http://trafika.klika.si/sl/ucbeniki-dostop)
• E-emka (http://www.e-emka.si/)
KNJIŽNICE
• Virtualna knjižnica Slovenije “COBISS”
• Digitalna knjižnica Slovenije
• Narodna in Univerzitetna knjižnica – NUK
• Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje
SLOVARJI
• Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ
• Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša – ZRC SAZU
• Knjižnica z več kot 500 prosto dostopnimi slovarji za 70 jezikov
REVIJE
• Ciciban
• Pil
• Vesela šola
• Pil plus
• Gea
• Trobentica
• Cicido
• Bim Bam
• Mini
• Beo Beo
• Junior
• Moj planet
• National geografic Slovenija
RAZNO
• Berilo – Svet iz besed
• Mega kviz
• Kvizi in vislice
• Mladinska knjiga
• Spletna knjigarna Cangura
• Najknjiga
• Unesco
• Center šolskih in obšolskih dejavnosti
• Šola za mir
• Bistre glave
ZANIMIVE POVEZAVE ZA MLADINO
• Bralna značka
• Zbirka slovenskih leposlovnih besedil
• France Prešeren
• Šola je nora
• Knjižnica za mlade
• Safe.si
• Mladi v Sloveniji
• Otroci.org
• Društvo bralna značka Slovenije-ZPMS
• Moja naj knjiga
ZANIMIVE POVEZAVE ZA OTROKE
• Vlakec Tomaž
• Župca
• Yahooligans
• Walt Disney
• Harry Potter
SPLETNA ORODJA ZA ŠOLO IN POSAMEZNIKA
• Google Earth
• Naravovarstveni atlas
• Atlas okolja ARSO
• Načrtovanje poti – ViaMichelin
• Gea+
• Vesoljsko vreme
• Vreme
• Gapminder
• Worldmapper
• Wikipedia
• Wikimedia
ELEKTRONSKE REVIJE (prost dostop) za odrasle
• Knjižnica
• Sodobna pedagogika
• Zgodovinski časopis
• Didakta
• Presek
• Zdravje
• Zbornik za umetnostno zgodovino
• Viva
• Svet in ljudje
• Soutripanje
• Reporter
• Planinski vestnik
• Odzven
• Gospodarski vestnik
• Europeana
• Drevesa
• Dita
• Dialogi
• Arheološki vestnik