V soboto, 27. 1. 2024, smo se ob 8. uri zbrali na železniški postaji v Zagorju in nestrpno pričakovali prihod vlaka. Z dvonadstropnem vlakom smo se torej odpeljali do Hrastnika, kjer smo se takoj za postajo začeli vzpenjati v hrib. Hodili smo po cesti, mimo naselij, potem pa zavili na široko gozdno pot. Nad nami so se razprostirale krošnje bukve in hodili po njihovih odpadlih listih, ki so nam na nekaterih odsekih segali vse do kolen in se vrtinčili po zraku. Med potjo smo si privoščili nekaj daljših pavz, saj so bili med nami tudi najmlajši. Na vrhu nas je čakala cerkvica in nekaj večjih zaplat snega. Takoj smo zagrabili priložnost ter se začeli kepati ter valjati po snegu. V koči smo se spočili, se najedli, napili in nasmejali. Potem pa še enkrat skočili ven na sneg. Pot navzdol je bila krajša, a polna padcev. Toda na srečo smo vsi nepoškodovani prišli do vznožja. Na postaji smo pridno pričakali vlak in že ob 14.30 veselo mahali svojim staršem in jim pripovedovali, kako smo se zabavali in spoznali nove prijatelje.
Ana Škrinjar
