03 56 70 200 tajnistvo@osik.si

Športni dan

Učenci PŠ Mlinše so danes izvedli še zadnji pohod za športni znački Zlati sonček in Krpan. 6 km pot jih je vodila iz Mlinš, proti Žvaruljam, Mediji, Brišam in nazaj do šole. Bil je prekrasen dan!

Avtorski strip ‘VELIKIH PET’

To šolsko leto je bilo prav posebno kreativno vzdušje pri LIKOVNEM KROŽKU. Svoje moči sta združila izjemno nadarjena devetošolca z veliko ustvarjalnega potenciala. Celo leto sta v tandemu oblikovala avtorski strip, ki sta ga poimenovala ‘VELIKIH PET’.  Pustolovski strip nas popelje na zanimivo dogodivščino s petimi junaki, ki imajo prav posebno moč.
Besedilo je napisal NEJC ARH, slikovno pa ga je oplemenitila Bernarda Lavrač s kančkom pomoči Beti Martinčič, Lane Kosmač ter Jaka Božiča.

Iskrene čestitke!

Mentorica Tina Lesjak

Cici Vesela šola

Danes so učenci PŠ Mlinše tekmovali v znanju iz Cici Vesele šole. Pod mentorstvom Irene R. Hriberšek je reševanje potekalo preko spleta. Znanje učenci imajo na področju IKT in na ostalih področjih, zato težav ni bilo. No, ne bo povsem držalo. Telefonska linija je malo slaba, zato se delo upočasni.

Marija Ribič

60 LET KULTURNEGA CENTRA DELAVSKI DOM ZAGORJE

 

Spoštovani!

 60 – letnica Delavskega doma Zagorje bo obeležena na poseben način – z nastopom Big banda Zagorje na strehi Delavskega doma točno na dan otvoritve, 22. maja 2020 ob 20.30 zvečer. Obeležitev dogodka boste lahko v živo spremljali na naši spletni strani https://www.kulturnidom-zagorje.si in prek našega facebook profila.

        22. maja 1960 je bila svečana nedelja. Po skoraj desetih letih snovanja in dela je bil zgrajen mogočen dom kulture, Delavski dom Zagorje. V gaju so peli in igrali združeni pevski zbori in godbe iz Zasavja, okrog te imenitne zgradbe, dišeče še po novem, se je zbralo več tisoč ljudi. Takratni predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, ki je v Zagorju preživel otroštvo, je v svečanem nagovoru povedal, da merilo življenjskega standarda ne sme več biti »samo višina plače, ki naj zagotovi hrano, obleko, stanovanje in kak liter vina več, marveč da so ob kolesu in motorju potrebne dobre ceste, da modernizacija gospodinjstev terja tudi več elektrike, da je kopica problemov, kakor pravimo družbenega standarda, ki so bistvenega pomena za to, kakšna bo udobnost našega bivanja v strnjenih naseljih«.

        Zagorjanom se je gradnja kulturnega doma zdela tako zelo bistvena, da niso obupali pred številnimi ovirami, ki so gradnjo raztegnili na slabo desetletje. Na zamisel so prišli člani kulturno prosvetnega društva Vesna, arhitekt Emil Navinšek je izdelal idejni osnutek in konec leta 1952 je kakšnih petsto prostovoljcev začelo prekopavati nekdanje njive v središču mesta v gradbeno parcelo. Dve leti kasneje so jih zamenjali gradbinci, dodaten pospešek pa je pomenila odločitev rudniškega delavskega sveta, da dom zgradi iz lastnih sredstev. Vseeno je bila stavba dokončana šele leta 1958, še nadaljnji dve leti sta bili potrebni za urejanje zunanjosti in nameščanje opreme. V pričakovanju otvoritve je tajnik gradbenega odbora France Kojnik zapisal, da so delovni ljudje proletarskega Zagorja vsa leta gradnje »bedeli nad rastjo doma in ga sedaj sprejemajo v svojo sredo kot starega znanca, kot dobrega in nepogrešljivega druga, kot ljubljenega otroka. Šele sedaj vidijo, kaj bi jim pravzaprav manjkalo, če bi ga ne imeli.«
Odprtju je sledil preizkus stavbe, opreme in ljudi. Izšlo se je odlično: stene in tehnika so zdržali, kulturniki so se izkazali, občinstvo se je v velikem številu udeleževalo prireditev. Predstavile so se številne domače ljubiteljske skupine, od gledališčnikov do džezovskih skupin, v goste so prišli poklicni igralci, lutkarji in plesalci, na filmskem platnu si je bilo mogoče prvič ogledati film Moj dobri stari pianino. Opera Slovenskega narodnega gledališča z Ladkom Korošcem kot zdravnikom Bartolom je zapustila svojo hišo, da bi na novem zagorskem odru uprizorila Seviljskega brivca.
Otvoritveni teden je bil uspešnica, Delavski dom Zagorje je lahko samozavestno stopil na pot uspešnega gostitelja in oblikovalca kulturnih prireditev, pot, po kateri hodi še danes. V šestdesetih letih se je zgodilo nekaj organizacijskih sprememb, večje in manjše preureditve in prenove, priključitve in odcepitve. Danes k Delavskemu domu sodi še Galerija Medija, kjer se vsako leto predstavljajo likovni umetniki in se vrstijo drugi dogodki. Prav tako v protokolarni Weinbergerjevi hiši je spominska soba Ladka Korošca, Delavski dom upravlja tudi Rudarski muzej v bližnjem Kisovcu.
Predvsem pa se je v šestdesetih letih zgodilo – in to je tisto, kar je najpomembnejše – tisoče predstav in prireditev, ki so vsem, ki imamo kulturo radi, približevali lepe umetnosti. Brez Delavskega doma si je nemogoče predstavljati najstarejšo slikarsko kolonijo v Sloveniji, državno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, mednarodni festival flavtistov, tradicionalne večere komorne in džezovske glasbe in številne druge prireditve, ki so k nam pripeljale vrhunske ustvarjalce z vsega sveta, in tudi domačim umetnikom odpirala vrata navzven.
Delavski dom je središče kulturnega dogajanja v Zagorju, njegova vloga in pomen pa sta opazna tudi v širšem prostoru. Naj bo zato v ponos in veselje vsem, ki imamo kulturo radi, še jutri, pojutrišnjem in daleč naprej v nove in nove obletnice.

Hvala vsem, ki ste bili in še boste z nami.

Dostopnost