03 56 70 200 tajnistvo@osik.si

V torek, 22. 11. 2016, smo se učenci 1. in 2. razreda v okviru tehniškega dne odpravili v Muzej iluzij v Ljubljano. Avtobus nam je ustavil v bližini Kongresnega trga, kjer smo si najprej privoščili malico, nato pa smo z radovednostjo stopili v muzej, za katerega smo vedeli, da bo nekoliko drugačen od drugih in nismo se zmotili. Pozdravila sta nas prijazna vodnika. Ker nas je bilo zelo veliko, smo bili najprej na vrsti prvošolci, nato pa še drugošolci. Za sam začetek so nas peljali v vrtinec iluzij v predor, skozi katerega nas je vodil most. Predor nas je zelo navdušil, kljub temu da smo imeli občutek, da izgubljamo tla pod nogami. Bili smo tudi v neskončni disco sobi, kjer je ogromno ogledal, ki dajejo občutek, da je to soba brez konca. Zelo zanimiva in hkrati za nekatere zelo omotična soba je bila zagotovo anti – gravity soba, kjer možgane vse te črte in ogledala tako zmedejo, da ne vemo več, ali stojimo na ravni ali poševni podlagi. V muzeju smo dobili sposobnost, da smo lahko hodili po stropu, stopili smo tudi v sobo, kjer smo nekateri postali škratje, drugi pa velikani. Ne verjamete? Poglejte naše fotografije. Med vsemi temi prostori hodniki niso prav nič manj zanimivi. Srečali smo se s 3D fotografijami, vodo, ki teče navzgor, celo glavo smo dali na pladenj in pogledali skozi kalejdoskop. Poleg vsega pa smo doživeli še privid. Videli smo račko, katere se nismo mogli dotakniti, zgrabili smo zgolj pest zraka. V samem pritličju muzeja pa smo se na koncu poigrali z lesenimi miselnimi igrami.

Ko smo dali možnost ogleda tudi drugošolcem, smo si ta čas ogledali staro Ljubljano. Iz Kongresnega trga smo se ozrli navzgor na Ljubljanski grad in se fotografirali pred stavbo Univerze v Ljubljani (tokrat zunaj, čez nekaj let pa znotraj nje J). Nato smo pot nadaljevali proti Ljubljanici in ob prepevanju švignili čez Šuštarski most na drugo stran. Na potepu po stari Ljubljani smo si ogledali mestno hišo, tržnico, Mesarski most, ki se šibi pod težo neštetih ključavnic, od tam pomahali zmajem in občudovali Tromostovje. Krajši postanek je bil ob Prešernovem spomeniku, nato pa smo se sprehodili po Čopovi ulici vse do Opere in stavbe Državnega zbora oziroma slovenskega parlamenta. Od tam nas je pot vodila na avtobus.

Dan je zelo hitro minil, saj smo bili navdušeni nad muzejem in prav tako nad sončnim sprehodom po stari Ljubljani.

Dostopnost